Glinaste ploščice

Šolstvo v Italiji je v zadnjih letih doseglo zelo nizko raven: ob koncu 13. let študija so italijanski dijaki najmanj pripravljeni v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije. Mlada 35-letna ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini trdi, da se je kriza začela v 60. letih, ko so šole preusmerjali v liberalnost in enakopravnost. Edina rešitev je torek vrnitev na prejšnjo ureditev.

Nova reforma, ki so jo predlagali v mesecu juniju in je bil v teku poletja dopolnjena, predvideva krčenje ur nekaterih predmetov, črtanje višje-srednješolskih smeri, ki so si med sabo preveč podobne, in pa ukinjanja premalo številnih razredov, kar bi najbolj občutile slovenske šole. S tem bi seveda tudi odvzeli približno 132.000 delovnih mest učnega in neučnega osebja, saj bi polni urnik še vedno predvideval 18 ur tedensko.

Osnutek je med Italijani vzbudil velik nemir, intelektualci pa so se razdelili, saj se nekateri strinjajo z vlado, drugi pa so proti novi reformi (med temi prevladujejo šolniki) in obtožujejo državo, da je edini razlog za reformo varčevanje. Gelminijeva pa odgovarja, da denarnih sredstev ne primanjkuje, ampak jih je treba bolje uporabljati.

Tokrat se niso pozvali le dijaki in profesorji. Reforma predvideva tudi ukinitev popoldanskega pouka v osnovnih šolah, kar je starše, ki popoldne ne morejo skrbeti za otroke zaradi službe, podžgalo, da demonstrirajo na originalen način. Mamice so se na trgih oblekle v predpasnike in simulirale pouk, igrivi očetje pa so prijeli za harmoniko ali kitaro ni zagodli prijetne stare italijanske popovke. Profesorji in dijaki pa so se odločili za tipične stavke, manifestacije in okupacije, ki jih je bilo v tem mesecu kar nenavadno število. Sindakati so stavke napovedali v dveh tednih zapored, manifestacij v posemeznih mestih se je udeležilo izredno število dijakov in tudi profesorjev, organizirani pa so tudi avtobusi do Rima za osredno vsedržavno manifestacijo. Veliko univerz in višjih-srednjih šol se je celo odločilo za okupacijo javne ustanove, kar je popolnoma nezakonito. Ravnatelji in profesorji se s tem le delno strinjajo, a vendar je tudi tale neka oblika demonstriranja.

http://www.slomedia.it/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=191
http://www.slomedia.it/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=190
http://www.slomedia.it/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=188
http://www.slomedia.it/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=196
http://www.slomedia.it/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=195

Naj vsa Slovenija zna!!!!

V prvih jutranjih urah se je zdelo, da bo pestri program strokovne ekskurzije liceja Franceta Prešerna spremljalo oblačno, vreme: a ni bilo tako! Ob naklonjenem vremenu so se dijaki vseh četrtih razredov znanstvenega liceja s tretjim in četrtim razredom klasičnega oddelka v sredo, 9.aprila, v spremstvu profesorjev udeležili enodnevnega izleta na Dolenjsko, ki slovi kot stičišče Slovencev, Hrvatov in Nemcev. Izkušeni turistični vodič David Cigoj (?) je dijakom postopoma prikazal Dolenjsko z vsemi njenimi zanimivostmi, lepotami, pa tudi težavami.

Prva postojanka je bil grad Turjak iz znane Prešernove Rozamunde, ob katerem raste večstoletna lipa, ne pa hrast, kot opisuje pesnitev. Tam je nekoč živela plemiška rodbina Auersperg, danes pa je to prostor, namenjen predstavam, porokam in podobnim slovesnostim. Grad so nekoč uporabljali za obrambo proti Turkom, saj so v njem zgradili kapelo, ječe in različno opremljene dvorane.

Po ogledu mogočnega gradu je pot vodila dijake na prijetno Trubarjevo domačijo v Rašici, in to ob priliki 500-letnice Trubarjevega rojstva. V majhnem prostoru, ki je bil sicer na novo zgrajen po zmagi nad Turki, je na stenah prikazano Trubarjevo življenje in posamezna mesta, v katerih se je Trubar šolal, v steklenih stebrih sredi dvorane pa so razstavljene kopije njegovih knjig. Dvorano krasijo barvani vitraži, ki upodabljajo znane evropske protestante, s katerimi je bil Trubar v stiku.

Ekskurzije pa še ni bilo kone. “V tej hiši je bil porojen v 4. dan marcija 1844. leta JOSIP JURČIČ pesnik in pisatelj slovenski – Postavil hvaležni narod 15. avgusta 1882” - je bilo napisano na majhni, preprosti kmečki hiši na Muljavi. Hiša je opremljena tako, kot je bila v 19. stoletju, obiskovalce pa najbolj pritegne značilna “črna kuhinja” ali pa soba potujočega čevljarja, ki je nekaj let živel pri tej družini. V bližini stoji tudi Krjavljeva koča, kjer je zbrano kmečko orodje, panjske končnice in nekatera Jurčičeva dela; na širokem travniku pa v poletnem času pripravijo prireditveni prostor za uprizoritev Jurčičevih del, ki jih domači amaterski igralci odigravajo v vaškem narečju. Letošnja predstava bo namenjena dramski obliki romana Cvet in sad.

Dijaki so v zaključnem delu svoje ekskurzije obiskali tudi stiški samostan, kjer jim je vodička prikazala življenje cistercijancev, ki sloni na geslu “ora et labora”. Sledil je nato ogled glavne cerkve in samostanskih razstavnih prostorov, v katerih so izpostavljeni predmeti, ki spremljajo meniško življenje.

Pot do Trsta je bila še dodatno obogatena s pripovedjo o polžu z Višnje Gore, ki je bil priklenjen na zlato verigo, pa o Jurčičevi Kozlovski sodbi v Višnji Gori, pri kateri so kozo za kazen tepli po njeni senci.

Za strokovno ekskurzijo gre posebna zahvala Zavodu RS za šolstvo, ki je omogočil dijakom, da so razširili svoj mozaik poznavanja slovenske kulture, kateremu so dodali biser z dolenjske pokrajine.